Iztok Škof, Osnovna šola Toma Brejca

Pri svojih učencih želim spodbuditi razvijanje kritičnega in ustvarjalnega mišljenja ter zmožnosti reševanja problemov in odločanja. Pomagam jim izgrajevati kompetence 21. stoletja in pridobivati znanje za življenje.

Želim individualizirati pouk, se prilagoditi posameznemu učencu in njegovim sposobnostim učenja. Učni načrt hočem preoblikovati tako, da se z njim približam učencu in njegovi radovednosti. Učence poskušam naučiti razmišljati, iskati odgovore na vprašanja, si postavljati prava vprašanja in dobiti odgovore nanje.

Kurikularne povezave, kot ugotavljajo različni avtorji (Škerjanc, Rutar Ilc), pomenijo povezovanje s pomočjo vsebin, dejavnosti, didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje, projektni pristop), uporabo učnih orodij (npr. IKT), miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja, tako imenovanih veščin za 21. stoletje – 21st century skills).

Zato sem se povezal s predmetom geografija, pri katerem so učenci obravnavali Južno in Jugozahodno Azijo. Vsak učenec je dobil svojo učno enoto in smernice za delo iz učnega načrta. Najprej je naredil osnutek svojega izdelka, nato predstavitev za interaktivno tablo. Svoje delo je predstavil sošolcem. Pripravil je tudi dejavnosti za sošolce in s tem preveril, ali so razumeli njegovo predstavitev.

Mateja Tovornik, Osnovna šola Dobje

Tablični računalniki in pametni telefoni nam omogočajo široko paleto možnosti uporabe raznovrstnih aplikacij in orodij. Eno izmed takih orodij je tudi program Socrative (Socrative – Student Response System). Socrative je spletno orodje, ki s pomočjo prenosnika, tablice ali pametnega telefona izpelje hitro anonimno ali poimensko preverjanje znanja z vnaprej pripravljenim vprašalnikom. V kolikor uporabimo poimensko odzivanje, lahko lažje spremljamo posameznika in njegov napredek. Na podlagi hitre grafične in številčne povratne informacije glede predznanja, učence lažje umestimo v ustrezne skupine za delo v osrednjem delu pouka. Spletno orodje Socrative je preprosto za uporabo, učenci vstopajo vanj s številko sobe, kar odpravlja vse težave s pozabljenimi gesli. Za delo potrebujemo zgolj dostop do omrežja in ustrezno napravo.

Andrej Oberwalder Zupanc, Srednja šola Domžale

Pri pouku predmeta Prostorsko modeliranje v programu strojni tehnik dijaki delajo samostojne izdelke v 3D modelirniku po navodilih učitelja in ustrezni literaturi. Vsak postopek učitelj pokaže tako, da dijaki lahko sledijo. Problem pa se pojavi za dijake, ki so bili iz različnih razlogov odsotni pri pouku. Dijak, ki ga ni pri pouku, teh postopkov ne vidi, doma pa si samo z literaturo težje pomaga – predvsem zato porabi bistveno več časa, zato sem za take dijake pripravil ekranske posnetke dela. Programske rešitve za to opravilo obstajajo že dolgo, vendar sem se šele v tem šolskem letu spomnil, da bi bili zelo koristni. Tudi raznovrstnih prikazov na internetu je veliko, vendar dijak težko najde ravno tisto, kar je pri pouku zamudil. Za lažjo dostopnost do teh vsebin sem uporabil kar storitev Google Drive. Dijakom dodelim pravico do dostopa do arhiva, tako da si lahko doma ogledajo pripravljene prikaze dela. Na ta način lahko opravijo vajo, ki so jo izpustili, in naslednjič nadaljujejo delo z ostalimi dijaki. Opisan način dela je izboljšal učinkovitost pouka, saj mi ni treba posebej razlagati postopkov dijakom, ki so bili odsotni.

Nevenka Mandelj, Osnovna šola Litija, Urša Bajda, Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje in Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče

V tendenci k digitalni pismenosti ne moremo mimo medijske pismenosti aktivnega učenca. S pomočjo IKT in sodobne mobilne naprave lahko učenci vstopajo v šolsko knjižnico v svoji domači postelji, na počitnicah, skratka kjerkoli prek njenega bloga – spletnega dnevnika. Z ustrezno načrtovanim spletnim dnevnikom šolske knjižnice poteka poučevanje izven zidov in knjižničnih polic. Kompetenca medijske pismenosti se kot vse kompetence usvaja postopno, dokler učenec ne razvije zmožnosti kritičnega vrednotenja različnih medijskih vsebin. S pomočjo spletnega dnevnika šolske knjižnice je mogoče učencem približati IKT kot učno okolje, ki presega prostor igrarij in medvrstniških pogovorov (večinoma enozložnic). Avtorici v prispevku predstavljata dva različna spletna dnevnika šolskih knjižnic, ki vsak na svoj način poglabljata IKT znanja učencev ter omogočata medijski pismenosti spodbudno okolje.

Na primeru spletnega dnevnika šolske knjižnice Osnovne šole Litija je podrobneje predstavljena interesna dejavnost mladih knjižničarjev, ki se aktivno vključujejo v različne nacionalne in mednarodne projekte, med drugim pa so oblikovali v Sloveniji inovativni t.i. napovednik knjig, v tujini prepoznaven kot Book Trailer.

V šolski knjižnici Osnovne šole Marjana Nemca Radeče pa med drugimi učence druži tudi interesna dejavnost debatni klub. Ker se večkrat letno udeležujejo debatnih turnirjev, se nanje pripravljajo tako, da raziskujejo najrazličnejše informacijske vire – medije. S pomočjo spletnega dnevnika šolske knjižnice o svojem interesu, dosežkih in dilemah učenci obveščajo tudi širšo skupnost.

S prispevkom želita avtorici poudariti pomen šolske knjižnice v digitalni dobi ter opozoriti na že davno presežen fizični prostor šolske knjižnice, ki lahko postane tudi uspešno virtualno učno okolje oziroma orodje poučevanja.

Sejem daj-dam je letošnja SIRiktova nova oblika predstavitve strokovnih prispevkov v drugačni obliki izmenjave izkušenj in znanja udeležencev konference.

Udeleženci – predstavljalci bodo z žrebom izbrani v skupinice po tri, kjer si bodo v okviru omizja med seboj izmenjali svoje izkušnje. Vsak predstavljalec na Sejmu daj-dam se bo udeležil treh omizij, vsakič v drugačni sestavi. Tako bo imel možnost svojo idejo in izkušnjo predstaviti trikrat in prisluhniti šestim predstavitvam.

Vsako omizje bo v eni sestavi imelo za predstavitev in pogovor na voljo 30 minut časa: 3 x 5 minut za predstavitve strokovnih prispevkov, nato pa še 15 minut časa za skupen pogovor med člani omizja. V pogovor se bodo lahko vključili tudi opazovalci oziroma poslušalci. Po 30 minutah bodo predstavljalci zamenjali prostore, tako da bodo nastala nova omizja. Ključ za menjavo mest bodo izvedeli od moderatorjev.

Opazovalci oziroma poslušalci se bodo sprehajali med omizji, prisluhnili predstavitvam in pogovorom med člani omizja in se v pogovore tudi vključevali.

Pri eni od prostih miz bo dana tudi možnost predstavljanja vsebin tistih, ki niso vnaprej prijavili svojega prispevka. Tam bo na voljo tudi kotiček za oddajo odziva obiskovalcev po končanih omizjih.

Na Sejmu daj-dam bomo sledili ideji, da ima vsak udeleženec možnost prispevati svojo izkušnjo in se hkrati učiti od drugih.

Mojca Filipčič, Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran

Prispevek obravnava uporabo kombiniranega učenja s pomočjo spletnega dnevnika (bloga) v devetem razredu osnovne šole pri angleščini v kontekstu medpredmetnega povezovanja. Skozi analizo različnih aktivnosti na blogu prispevek prikaže praktičen vidik obravnave medpredmetnih vsebin v tujem jeziku z avtentičnimi besedili, v pisni ali avdio-video obliki.

Boris Volarič, Osnovna šola bratov Polančičev Maribor

Edgar ni spletna storitev. Edgar ni družbeni medij. Edgar je pripovedovalec zgodb. Kot je preprosta definicija, tako preprosta je uporaba. Še osnovnošolec jo brez pomoči učitelja osvoji prej kot v eni šolski uri. V prispevku bomo pokazali, da so lahko tako preproste prav vse stvari okrog nas. Da lahko iz poplave faktografskih informacij, večpredstavnih in interaktivnih virov, vedno izluščimo bistvo in ga predstavimo v sedmih poglavjih zgodbe. Pokazali bomo, kako lahko z razmišljanjem »out of the box« vsako še tako strokovno temo spremenimo v zgodbo, ki je učenci ne bodo nikoli pozabili. In kako te veščine naučimo tudi učence. In se pri tem vsi skupaj nadvse zabavamo. Legendarni ameriški pripovedovalec zgodb Edgar Allan Poe se je reinkarniral v spletni naslov edgartells.me, kjer se skriva projekt »Swiftly, and with style«, ki je praktičen primer, kako lahko tudi tako visoko strokovno temo, kot so stilne predloge spletnih strani (CSS), predstavimo povsem poljudno. In da to znajo tudi devetošolci. Kdo bi si mislil, da lahko Edgar združi pripovedovanje zgodb, računalništvo in angleščino? Nekateri to imenujejo tudi medpredmetno povezovanje.

Katja Skubic, Davor Zupan, Sara Drožđek, Matej Zapušek, Jože Rugelj, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, oddelek za matematiko in računalništvo

Izdelave igre smo se lotili z namenom, da učencem, ki se učijo programiranja in algoritmičnega razmišljanja, čim bolj zanimivo in zabavno predstavimo temo: funkcije in procedure. Z vključevanjem humorja in motivacijskih elementov smo skušali doseči, da se bodo učenci veselili igranja igre, s tem pa pridobili osnovno znanje o funkcijah in procedurah. Tema je za učence, ki se z njo prvič spoznavajo, precej zahtevna, zato smo z namenom, da bi olajšali prenos znanja, vključili veliko zanimivih aktivnosti, ki smo jih predstavili v privlačni zgodbi. Igro smo izdelali v okviru predmeta Z informacijsko komunikacijsko tehnologijo podprta učna gradiva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer matematika in računalništvo, kot projektno skupinsko delo. Članek opisuje podroben potek izdelave igre, scenarij, vključene aktivnosti in učne cilje, ki smo jih želeli naučiti.

Končni izdelek je primer, kako izdelati didaktično ustrezno, teoretično zasnovano igro, ki učne cilje spretno zakrije v kontekst igre in tako omogoči, da se otrok ob igranju nezavedno uči pomembnih konceptov iz programiranja. Delo še ni končano, saj bomo izdelek testirali z beta testiranjem, dodatna testiranja bodo opravljena še v okviru prakse v osnovnih šolah. Po končanih testiranjih, bomo na podlagi ugotovitev igro še izboljšali.

Bernardka Radej, Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška

Sestavni del gimnazijskega programa so tudi različne ekskurzije. Ob uvajanju inovativnega pristopa k učenju in poučevanju z uporabo IKT, smo se odločili, da v inovativnih oddelkih spremenimo tudi koncept terenskega dela, ki postaja avtentični pouk izven zidov učilnic in prinaša aktivno delo dijakov že v fazi načrtovanja (poti, stroškov, ogledov in vsebin), izvajanje vsebin na terenu, foto in video dokumentiranje, uporaba obstoječih e-vsebin (agencije, muzeji, galerije, javna transportna sredstva) z mobilnimi napravami, ki jih imajo s seboj na terenu, evalviranje in zapis izbranih vsebinskih področij (večja izbirnost) ter izvajanje evalvacijskih vprašalnikov po vrnitvi za spremljanje zadovoljstva in z namenom izboljševanja vsebin in organiziranja prihodnjega terenskega dela.

Po dveletnih izkušnjah ugotavljamo, da dijaki aktivno sodelujejo v vseh fazah avtentičnega pouka, razvijajo svojo kreativnost in ustvarjalnost, so izredno vedoželjni in uspešno razvijajo tudi komunikacijske sposobnosti v tujem jeziku. Opazen je napredek v razvoju kritičnega mišljenja in precej večja spretnost pri uporabi različnih naprav. V proces so ves čas aktivno vključeni tudi starši dijakov, ki niso le opazovalci, ampak so se v času ekskurzije zelo aktivno vključili v komunikacijo prek družbenega omrežja, v času pred odhodom pa smo z njimi pripravili (letos prvič) videokonferenčni roditeljski sestanek.

Dragica B. Banović, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija

Razvoj sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije je v šolski prostor vnesel tako nove metode izobraževanja kot sodobnejše metode preverjanja in ocenjevanja znanja. Tradicionalne učbenike in zelene table so zamenjali e-, i- ali d-učbeniki, uporabni na mobilnih napravah ter interaktivne table. Dijaki spremembe z navdušenjem sprejemajo. Edina slabost teh orodij je ta, da si morajo dijaki zagotoviti ustrezno mobilno napravo.

Učitelji smo z informacijsko komunikacijsko tehnologijo pridobili sredstvo za motivacijo dijakov, hkrati pa tudi zahtevo po spoprijemanju z vedno novimi izzivi. Tak izziv je tudi preverjanje znanja s pomočjo mobilnih naprav.

V preteklem letu sem pričela z uporabo iPad-a pri pouku kemije. Ta mi je omogočal »premagovati prepad med konkretnimi in abstraktnimi predstavitvami kemijskih pojmov in procesov« (Vrtačnik, 1999). V pouk sem pričela vnašati aktivnosti, pri katerih so dijaki uporabljali lastne tablične računalnike ali mobilne telefone. Te sem vključevala predvsem v sprotno preverjanje znanja, pri čemer sem si pomagala s kvizi v spletnih učilnicah Moodle, ki sem jih dopolnjevala z različnimi on-line anketami (predvsem z uporabo Google uporabniškega računa). Spoznavali smo spletno aplikacijo Socrative, uporabljali glasovalni sistem Kliker.

V letošnjem šolskem letu smo vključeni v pilotni projekt Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. Oddelek dijakov drugega letnika je bil opremljen z Asus tabličnimi računalniki, kar je posamezniku zagotovilo delo na lastni napravi, učiteljem pa omogočilo še aktivnejše oblike pouka kot tudi problemsko zasnovan pouk.