Bernarda Hvala, Vrtec Ledina Ljubljana, Dejan Čegovnik, MOJ TV d.o.o

Prispevek bo prikazal uporabo kamere v vrtcu kot učnega pripomočka v prvem starostnem obdobju. Kamero sva uporabila z namenom posneti dejavnost otrok in proučiti njihove odzive. Posnetki so omogočili večkratno opazovanje reakcij posameznih otrok. Na ta način sva bolje spoznala močna in šibka področja otrok in to uporabila pri spremljanju otrok in načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela. Posnetke sva večkrat pokazala otrokom in ob tem posnela njihove odzive. Otroci so si jih z zanimanjem ogledali, pozorno poslušali in med seboj intenzivno komunicirali. Ugotavljali so, kdo je na posnetku, kaj dela, kaj je rekel, kdo je manjkal ipd. Z analizo posnetka odzivov otrok sva se zavedla, da so otroci intenzivneje sodelovali kot pri običajnih dejavnostih, pozorno poslušali in uporabljali besedišče, ki ga doslej nisva zaznala. Uporaba kamere pri delu z najmlajšimi je pokazala, da jo je smiselno uporabljati za vrednotenje dejavnosti, za skupne refleksije z otroki, za sodelovanje s starši. Pokazale so se tudi prednosti timskega dela. Dobrodošla je bila pomoč soavtorja, ki je s svojimi izkušnjami in nasveti pripomogel h kvalitetnejšim posnetkom otrok. Razmišljava, da bi otrokom v prvem starostnem obdobju omogočila rokovanje s kamero in snemanje dogajanja v oddelku. Ali bodo kos takšnim izzivom, pa boste dobili odgovor na Siriktu 2015.

Lea Senica, Osnovna šola Dobje

Mahara je programska oprema, ki omogoča tvorjenje elektronskega listovnika, spletnega dnevnika, življenjepisa ter predstavlja socialno mrežo. Uporabnikom torej zagotavlja orodja za oblikovanje razvojnega okolja za osebno in poklicno izobraževanje. Je domena nekoliko starejših učencev, vendar ob ustreznem vodenju učencev izvedljiva že v petem razredu. Pri dejavnosti, ki jo predstavljam, sem združila tri projekte Zavoda RS za šolstvo. Ne le pilotni projekt EUfolio (Mahara), temveč tudi pilotni projekt Uvajanje uporabe e-storitev in e-vsebin s pomočjo tablic ter projekt Bralne pismenosti. Vzrok za izbrano dejavnost je bila šibka bralna tehnika učencev. Le-to sem želela izboljšati s pomočjo dveh orodij: Mahare kot spletnim mestom, s katerim so učenci načrtovali potek izvedene dejavnosti, ugotavljali svoj napredek in kritično prijateljevali s sošolci ter tablice; ter kot pripomoček pri snemanju branja in načrtovanju dejavnosti v Mahari kjerkoli in kadarkoli. Ker je bila načrtovana dejavnost dobro zasnovana, Mahara pa je omogočala tudi formativno spremljanje, so bili rezultati pozitivni. Zapisi, ki so jih kreirali učenci, so bili bolj skopi (saj gre za peti razred), kot bi bili v primeru, če bi bili vključeni starejši učenci, vendar so se le-ti kljub temu naučili rokovati z Maharo, snovati cilje, ki so jih želeli doseči, razmišljati o svojem napredku ter kritično prijateljevati s sošolci; s tem pa so pridobili kompetence, ki jim bodo služile pri osebnem in poklicem izobraževanju.

Brigita Klemen, Pedagoška fakulteta Ljubljana, magistrska študentka, Alenka Žerovnik, Pedagoška fakulteta Ljubljana, asistentka

Sodobni didaktični pristopi omogočajo, da pri poučevanju uporabljamo raznolike oblike učenja in poučevanja. Učitelji si želimo, da bi bilo poučevanje tesno povezano z življenjem, naloge in problemi zastavljeni problemsko in načrtovani tako, da bi učenci dobili znanja, sposobnosti in veščine za življenje. Pri povezovanju učenja z življenjskimi primeri učitelji pogosto naletimo na težave zagotavljanja ustreznih pripomočkov.Naš cilj je povezati dve različni skupini učencev in povečati prenos znanja med njima, pri čemer poučevanje poteka deloma v razredu, deloma na terenu. Aktivnosti v razredu so namenjene spoznavanju učencev različnih skupin. Potekajo v obliki različnih socialnih iger, ki so prilagojene starosti in potrebam otrok. Ko se socialna interakcija med vključenimi učenci okrepi, učitelj vpelje terensko učenje. Pri tem si pomaga s tabličnimi računalniki. Le-ti služijo kot učinkovit pripomoček, ki učencem omogoča, da prek zaslona spremljajo interaktiven zemljevid poti in v naravi iščejo ustrezne označbe. Na označenih mestih rešijo naloge, ki so povezane z dogajanjem v naravi. Ker naloge oddajo direktno prek spleta, lahko učitelj spremlja rezultate učencev in jim priskrbi takojšnjo povratno informacijo. Učenje je učinkovitejše, za učence bolj motivacijsko, saj učence z namigi in novimi nalogami spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju. Poleg obravnave same snovi, vezane na več predmetnih področij kurikula, krepimo tudi socialno interakcijo med skupinama.

mag. Janja Jakončič, Gimnazija Poljane, Ljubljana, Tanja Ahčin, Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj

V prispevku je prikazan primer uporabe ustreznega informacijsko-komunikacijskega  orodja za vrednotenje znanja dijakov kot pomoč za pripravo dijakov na zaključni izpit. Del priprave na eksterni preizkus obveznih in izbirnih  predmetov na maturi je tudi reševanje javno objavljenih maturitetnih pol in s tem preverjanje izpitne pripravljenosti dijakov. Dijaki se še premalo zavedajo pomena pravilnega predmaturitetnega testiranja ter povratnih informacij, zato je priprava dijakov na zmožnost samoevalvacije težja naloga, ki zahteva učiteljevo strokovnost in veliko časa. Pomembno je doseči samostojnost dijakov pri reševanju pol, zagotoviti ponudbo nalog po meri uporabnika, vzpodbujati uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri učenju ter najpomembnejše, iskati možnosti razvoja in uporabe novih metod poučevanja in učenja. Zato smo preverili, ali si lahko z ustreznim orodjem olajšamo evalvacijo matur v smislu analize rezultatov vsakega posameznika, iskanja snovi, ki jih dijaki najmanj obvladajo, uporabe teh podatkov v razredu in vzpodbujanja medsebojnega sodelovanja dijakov, sodelovanja dijakov in učitelja ter zdrave tekmovalnosti med dijaki. Maturitetne naloge smo ustrezno kategorizirali, jih integrirali v izbrani informacijski sistem, dijake aktivno povezali in avtomatizirali del učiteljevega dela. Ugotovili smo, da lahko na ta način izboljšamo pripravo na zaključno testiranje, vzpodbujamo izobraževanje na daljavo, razvijamo zvrnjeno učenje in uvedemo igrifikacijo kot motivacijo za učenje.  

mag. Irena Gole, Osnvna šola Bršljin, Novo mesto

Spletno učenje in učenje prek e-učbenikov učencem predstavlja »okno v svet«, saj na ta način hitro dostopajo do bogatih virov znanja. Učenje ena na ena s tabličnim računalnikom od učitelja zahteva, da je fleksibilen in zna prehajati iz tradicionalnega načina poučevanja v uporabo sodobne tehnologije. Ob tem mora dobro poznati učence, prednosti takega načina učenja in poučevanja ter izzive in težave, na katere mora biti pozoren ves čas uporabe tabličnega računalnika pri pouku. Tablični računalniki so zanimivi za učitelje in učence. Učitelju pomagajo uvajati več ustvarjalnosti in hkrati raziskovalno učenje v pouk, učencem omogočajo, da  sami spremljajo svoje učenje in ga prilagodijo svojim sposobnostim ter si popestrijo učni proces. Uporaba tabličnega računalnika pri pouku ima svoje prednosti (informacije so hitro dostopne), a tudi slabosti (učitelj dejavnosti le vodi in nudi oporo, nima pa popolnega nadzora nad dejavnostmi učencev), zato je treba sodobno tehnologijo v učni proces uvajati s premislekom. Uporaba tabličnega računalnika pripomore k lažjemu usvajanju učnih vsebin, vendar se moramo zavedati, da je samo podpora, ki ne more nadomestiti konkretnih dejavnosti.

Dagmar Logar, Prva gimnazija Maribor

Ključna naloga učitelja informatike je usmerjanje učencev k aktivnemu, ustvarjalnemu in problemskemu učenju in ga pripraviti na kompetence 21. stoletja. Za vzpodbujanje dinamičnega in interaktivnega učnega okolja je metoda zvrnjenega (flipped) učenja zelo primerna, omogočilo pa jo je tudi sodelovanje v projektu e-Šolska torba, saj so dijaki izbranega oddelka prejeli tablične računalnike, ki jim omogočajo enake pogoje za učenje doma in v šoli. Metodo sem preizkusila za grafično oblikovanje v brezplačni aplikaciji SketchBook Express, ki je na razpolago za operacijska sistema iOS in Android. Dijaki so se na pouk pripravili tako, da so si v prostem času namestili aplikacijo in pogledali video vodnike, objavljene v e-učilnici predmeta. Pri pouku so se v prvi etapi dela razdelili v skupine in prešli na reševanje naloge na delovnem listu, ki sem ga objavila v e-učilnici. Pri delu so si pomagali, v primeru težav pa sem jim pomagala z usmerjevalnimi vprašanji. Če se je ista težava pojavila v več skupinah, sem rešitev demonstrirala s projekcijo zaslonske slike iPada, kar omogoča Apple TV. V drugi etapi dela so dijaki samostojno reševali avtentičen praktičen primer voščilnice in rešitev naložili v e-učilnico. Rešitve smo analizirali in ovrednotili, postopek izdelave najboljše rešitve pa tudi demonstrirali. Metoda omogoča dijakom večjo ustvarjalnost in samostojnost, učitelju pa več časa za aktivno delo z učenci, diferenciacijo in pristop, ki je prilagojen posamezniku.

Elizabeta Žabkar, Osnovna šola 8 talcev Logatec

Pri pouku matematike v osmem razredu sem se odločila za formativno spremljanje znanja o krogu in krožnici. Medtem, ko smo se v šoli učili o veččlenikih, so učenci doma, korak za korakom ponovili že znane pojme o krogu in krožnici in raziskovali, kaj vse novega bi se še lahko naučili. Pri delu sem jih usmerjala, spremljala in skupaj smo oblikovali vedno boljše izdelke. V svoje delo sem vključila e-listovnik. Učenci so v listovnik zapisali, kaj že znajo, kaj želijo doseči – kaj so njihovi cilji, kako bodo cilje dosegli, kje bi lahko svoje znanje še nadgradili in kako bodo dokazali, da so cilje dosegli. Med raziskovanjem so kritično prijateljevali s sošolci. Na koncu smo analizirali samoevalvacije učencev. Pri delu nas je vodila ustvarjalnost. Učenci so ustvarili čudovite predstavitve s pomočjo Power pointa in Prezija. Na roke so narisali slike, ki so jih kasneje fotografirali in shranili v listovnik. S krožnico in krogom so se zabavali in hkrati so se naučili veliko novega. Učenci so bili zelo motivirani za svoje delo, ki jim je omogočalo veliko ustvarjalnosti, raziskovanja in dela z računalnikom. Večina učencev je opravila vse naloge, s čimer sem dosegla zastavljeni cilj.

Mojca Dolinar, Zavod RS za šolstvo, Marija Pisk

V okviru dela v e-razvojni skupini za razredni pouk smo v šolskem letu 2012/2013 namenili pozornost možnosti preverjanja in ocenjevanja znanja s kvizi v Moodlu (Modular Object Oriented Dynamic Learning Environment).

Pri preverjanju in ocenjevanju znanja lahko izbiramo različne načine. Tehnološki razvoj nam omogoča, da znanje preverjamo in ocenjujemo tudi z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Med možnostmi, ki so nam na voljo, smo izbrali odprtokoden brezplačen program, ki je za uporabnika varno spletno učno okolje. V njem smo preverili prednosti in slabosti uporabe aplikacije Kviz.

Ocenjevanje znanja smo načrtovali v pisni obliki, pri čemer smo načrtovali sestavo testa z mrežnim diagramom in upoštevali priporočila za sestavo veljavnega in objektivnega preizkusa znanja. Pripravili smo različne primere in jih prilagodili za izvedbo v aplikaciji Kviz. Kviz omogoča učitelju, da pripravi preizkuse in ocenjevanja znanja za učence ter opredeli čas reševanja in število reševanj v spletni učilnici. Pri oblikovanju nalog imamo na izbiro vprašanja drži – ne drži, vprašanja z več možnimi odgovori in označitvijo pravilnega, vprašanja s kratkimi odgovori in esejska vprašanja. Vprašanja učitelj shranjuje v zbirki in jih lahko uporabi v različnih kvizih, ki jih pripravlja za učence. Povratna informacija o uspešnem reševanju je odvisna od vrste vprašanja, ki ga oblikujemo. Program da učencu povratno informacijo glede na opredeljene pravilne odgovore za večino nalog, razen esejskih, ki jih mora učitelj pregledati in nato točke ročno vpisati k odgovoru. Učitelj lahko izbira med dvema možnostma prikaza rešitev in doseženih točk, po učencu ali za cel razred.

Andreja Žavbi Kren, Osnovna šola Toma Brejca Kamnik

Sodobna družba se vrti okoli informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), s tem pa tudi učenje in poučevanje v slovenskih šolah. Digitalno kompetenco učenci razvijajo ne samo pri pouku, ampak tudi pri ostalih dejavnostih, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V petem razredu se po opravljenem teoretičnem izpitu in praktičnemu usposabljanju za kolesarski izpit začne vožnja v resničnem prometu (ZVCP, 2004). Preden učenci začnejo s samostojno vožnjo v prometu, je priporočljivo, da ponovijo cestna pravila in se predhodno seznanijo s progo. Vse to lahko izvedemo s pomočjo IKT opreme z metodo inovativne pedagogike 1:1. Učenci so si v računalniški učilnici vsak na svojem računalniku ogledali posnetek, ki sem ga že prej posnela z učenko. Učenko pred vožnjo nisem posebej pripravila, saj sem želela, da ostali učenci najdejo napake, jih analizirajo, utemeljijo. Po individualnem ugotavljanju in iskanju napak v posnetku, je sledilo skupno vrednotenje vožnje učenke ter iskanje boljših rešitev za ovire, ki so se zgodile v dani situaciji. Čeprav je delo potekalo individualno, se je pokazalo, kako lahko sodelovalno učenje pomaga pri razvoju samostojnosti za delo. Prednost opisanega načina preverjanja znanja je bila večja motivacija učencev za delo in razvijanje digitalne kompetence. Ogled posnetka skupaj z analizo, je učencem zagotovil razvoj višjih taksonomskih stopenj, ki pripomorejo k trajnejšemu znanju.

Polona Drenik Trop, Petra Čalić, SŠFKZ

Prispevek opisuje konkretno uporabo e-listovnika v razredu pri delu z dijaki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Projektni tim sestavlja šest profesoric in dva oddelka dijakov kozmetične smeri.

Članek predstavlja uporabo e–listovnika pri predmetu podjetništvo. Dijaki so skozi proces uporabe e-listovnika pri pouku opravili zaporedje štirih ciklov na temo ustvarjanja podjetja: od iskanja poslovnih idej do nastanka virtualnega podjetja. Poslovni načrt in predstavitev novega podjetja sta vpeta in predstavljena v e-listovniku. Dijaki so si v okolju Mahara z uporabo forumov med seboj izmenjavali izkušnje, kritično prijateljevali in delili mnenja.

Dijaki so ves čas imeli pomoč profesoric, ki poučuje predmet podjetništvo in profesorico računalništva, ki je nudila tehnično pomoč pri spoznavanju okolja Mahara in drugih računalniških programov.

Dijaki so po končanem delu in zaključku četrtega cikla izpolnili anketo, ki je pokazala, da so e-listovnik uporabljali izključno za potrebe šolskega dela. Našli so povezavo s Facebook profilom, prednost uporabe vidijo predvsem v tem, da so podatki na spletu sistematično pregledno urejeni, da znajo kritično prijateljevati. Težave, s katerimi so se srečevali, so bile predvsem tehnične narave: dodajanje datotek, urejanje pogleda ipd.

Uporaba e-listovnika je smiselna in uporabna, saj zagotavlja sistematično shranjevanje učnih listov, posameznih del, raziskovalnih pristopov in nalog, interpretacijo rezultatov, grafične prikaze, prikaze s fotografijami in organiziranje pogledov, ki jih lahko določijo tudi sami dijaki.