Glede na spletne raziskave sodita WordPress in Joomla med najbolj priljubljene odprtokodne sisteme CMS, zato se pred začetkom izdelave strani pogosto postavlja vprašanje, katerega izbrati. Pred leti je veljalo prepričanje, da je Joomla primernejša za izdelavo zahtevnejših spletnih strani, WordPress pa za preprostejše spletne strani in bloge. Temu ni več tako – WordPress je z nenehno rastjo deleža uporabnikov postal resna alternativa Joomli. V predavanju vam bomo s pomočjo praktičnih primerov predstavili ključne prednosti sistema WordPress, ki vas bo navdušil s preprostim upravljanjem in vzdrževanjem ter številnimi možnostmi za razširitev funkcionalnosti spletnih strani.

Marko Lampret (Lampret.net) se kot »freelancer« ukvarja z razvojem spletnih strani v odprtokodnih sistemih CMS, predvsem Joomla in WordPress. V preteklih 10 letih je večkrat poskrbel za tehnični del izvedbe spletnih strani slovenskih šol, vrtcev in knjižnic, pri tem pa je tudi aktivno sodeloval z Arnesom.

Arnes Splet (WordPress) je Arnesov odgovor na naraščajoče težave pri izdelavi ter predvsem potrebi po kompleksnem in kontinuiranem vzdrževanju spletnih strani pri nas gostujočih organizacij. Na predavanju bomo tako predstavili, kako lahko našim uporabnikom pomagamo do učinkovite spletne predstavitve s postavitvijo novih ali migracijo obstoječih strani na Arnes Splet.

Miloš Gajić je na Arnesu zaposlen od leta 2008. Deluje na oddelku za tehnično pomoč uporabnikom, kjer se ukvarja predvsem z razvojem, testiranjem, sistemsko podporo in izobraževanjem uporabnikov za storitev “gostovanja virtualnih strežnikov”.

Odkar poznamo CMS-sisteme je upravljanje s spletnimi vsebinami precej enostavno in hitro opravilo. Po drugi strani pa so taki sistemi zaradi kompleksnosti lahko hitro tarča napadalcev, sploh če spletno mesto ni ustrezno vzdrževano. Posledice vdora so lahko precej različne, v vsakem primeru pa njihovo odpravljanje vzame precej dragocenega časa. V predavanju si bomo ogledali, na kakšne načine se napadalci lotijo spletnih mest, kakšne so posledice vdorov in seveda kaj moramo storiti, da do tega v prvi vrsti sploh ne bi prišlo.

Tadej Hren je od leta 2004 zaposlen na nacionalnem centru za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki deluje v okviru Arnesa. Tu skrbi za koordinacijo reševanja varnostnih problemov na omrežju.

Raziskovalna in izobraževalna omrežja (omrežja NREN in GEANT) imajo vedno večjo vlogo pri deljenju znanja, njihov mandat in prisotnost na področju izobraževanja pa vsekakor rasteta. Na tem predavanju bomo raziskali možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo pobude, kot so Global Classroom, iversity in tečaji MOOC, ter razpravljali o vlogi raziskav in izobraževanja v Evropi. Raziskovalna in izobraževalna omrežja danes uporabljamo za vse, od postavitve distribuirane arhitekture in deljenja izkušenj z drugimi do priprave modelov trajnostnega izobraževanja – to so velike zahteve in pričakovanja ključne skupnosti: šol in visokošolskih izobraževalnih ustanov.

Domenico Vicinanza je v ustanovi DANTE v Cambridgeu v Veliki Britaniji zaposlen kot produktni vodja za omrežne storitve ter kot vodja, odgovoren za umetnost in družbene vede. Ima magisterij in doktorat iz fizike ter je profesionalni skladatelj. Več kot 15 let je delal kot raziskovalec in predavatelj na evropskih univerzah in glasbenih konservatorijih ter kot znanstveni sodelavec v ženevskem CERN-u. Njegove izkušnje obsegajo razpon od upravljanja računskih mrež, razvoja in raziskav na področju detektorjev fizikalnih delcev, trženja in produktnega vodenja do predavanj in izobraževanja. Dejaven je tudi na področju uporabe distribuiranega računalništva in naprednih omrežnih tehnologij v glasbi in umetnosti, in sicer kot tehnični koordinator projektov ASTRA (Ancient instrument Sound/Timbre Reconstruction Application) ter Lost Sounds Orchestra za rekonstrukcijo glasbenih inštrumentov v okviru projektov GÉANT in EUMEDCONNECT.

Internet in sodobne tehnološke rešitve nas dandanes spremljajo praktično na vsakem koraku, pogosto pa zanemarimo tveganja, katerim smo pri njihovi uporabi izpostavljeni. Na Arnesu smo zato v sodelovanju z več institucijami pripravili spletni tečaj, ki vas bo seznanil z nevarnostmi, katerim se na spletu in pri uporabi tehnologij izpostavljate. Hkrati vam bo prek video predavanj in kvizov podal znanje, ki ga potrebujete za zaščito svoje naprave, osebnih podatkov, zdravja in okolja. Na predavanju si bomo ogledali, kako je potekalo postavljanje tečaja v okolju spletnih učilnic ter vas opozorili na nekaj ključnih pasti, katerim ste izpostavljeni pri uporabi interneta in sodobnih tehnologij.

Domen Božeglav je že več kot desetletje zaposlen na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (Arnes) in sodelavec točke osveščanja o varni rabi interneta in sodobnih tehnologij SAFE-SI. V prostem času je strasten tekač.

Radovan Krajnc, pedagoški svetovalec za računalništvo in informatiko na ZRSŠ, vedno na meji, loveč ravnotežje med službo, hobiji in strokovnim razvojem.

CARNet je januarja 2014 predstavil svoj prvi množični odprti spletni tečaj za strokovni razvoj učiteljev, imenovan Moodle MOOC, ki je pritegnil več kot 400 sodelujočih iz Hrvaške in s širšega območja. Odkrijte, kako je CARNetova skupina spletni tečaj za skupino 15 sodelujočih pretvorila v množični tečaj z več kot 400 udeleženci in kako so tečaj sprejeli sodelujoči, med katerimi jih več kot 70 odstotkov še nikoli ni sodelovalo v množičnem odprtem spletnem tečaju. (Predavanje bo v hrvaščini.)

Gordana Jugo (CARNet) je vodja Storitve za izobraževalne tehnologije v mreži CARNet, odgovorna za izobraževanje in podporo v tehnološko podrtem učenju izobraževalnega osebja na vseh ravneh izobraževanja. Njeno delo pri razvoju in uvajanju izobraževalnih programov je obogateno z uporabo inovativnih pedagoških in izobraževalnih možnosti. Gordana je podpornik odprtih izobraževalnih virov in odprtokodnega gibanja. Ima magisterij iz izobraževalnih tehnologij kanadske Univerze Britanske Kolumbije. Je projektni vodja v projektu Comenius AMORES, katerega vodilo je »odkrivanje ljubezni do literature z digitalnim sodelovanjem in ustvarjalnostjo«.

Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Novi pristopi k učenju odpirajo nove tehnološke izzive. Sodobno okolje MOOC ni samo množica standardnih gradnikov za sisteme upravljanja vsebine, kot so vdelani videoposnetki, forumi za razprave in strani wiki. Zahteva namreč funkcije in tehnologije, kot so zanesljivi algoritmi za preverjanje s strani drugih z istega področja, prilagodljivo učenje in nadzorovani izpiti na daljavo. Mnoge od teh funkcij so še vedno preizkusnega značaja in se bodo razvijale v nepredvidljive smeri.

Dimitrij Filatov (iversity) je direktor tehnologije vodilnega evropskega okolja za visokošolsko izobraževanje, imenovanega iversity.org. Po diplomi iz informacijske tehnologije in računalništva ruske državne univerze v Sankt Peterburgu je postal direktor tehnologije in ustanovitelj podjetja BusinessMedia Software (2003–2011) ter nato generalni direktor podjetja, ki ga je ustanovil, DrinCash Ltd. (2011–2012). Bil je tudi produktni in projektni vodja v podjetju IZITEQ B.V. Podjetju iversity se je pridružil leta 2013. Ima večletne izkušnje s področij vodenja razvoja izdelkov in programiranja za uporabniško usmerjene in tudi pomožne sisteme, osredotoča se na rezultate ter je strokovnjak za zapletene spletne sisteme. Zanima se za uspešno upravljanje tehnologije, t. i. velike podatke, NLP, programsko opremo za mobilne naprave (iOS) in infrastrukturo visoke razpoložljivosti.

Arnesovo videokonferenčno storitev vox.arnes.si lahko redno vključujemo v procese poučevanja in sodelovanja, predvsem pa je pogosto v uporabi pri izvedbi izobraževanj na daljavo, sestankih, gostujočih predavanjih, zagovorih zaključnih del študentov ali pri širjenju občinstva, ki se predavanja fizično ne more udeležiti. Storitev vox.arnes.si je zelo robustna in omogoča zadovoljivo ter razumljivo povezavo tudi v mejnih razmerah, predvsem pa je poleg prenosa videa in zvoka zelo uporabna zaradi možnosti širjenja vsebin in dodatnih komunikacijskih kanalov udeležencem videokonference. Predstavljene bodo različne dobre prakse uporabe storitve vox.arnes.si s praktičnimi prikazi in odzivi udeležencev oziroma študentov na uporabo videokonferenc pri izobraževanju.

Dr. Benjamin Lesjak (IPRID) je višji predavatelj na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. Pri svojem delu, poučevanju in raziskovanju ter na različnih projektih združuje znanja s področja prava, informatike in managementa. Predava staršem, učiteljem in otrokom na Centru za varnejši internet – Safe.si, vodi lasten inštitut za pravne rešitve informacijske družbe Maribor ter sodeluje z več visokošolskimi zavodi pri temah, ki povezujejo pravo in IKT oziroma informacijsko družbo, predvsem pa področja e-poslovanja, varstva zasebnosti, informacij javnega značaja, e-komunikacij ter e-izobraževanja.

Današnji postopki ocenjevanja v visokošolskih ustanovah na Norveškem so daleč od digitalnega napredka, ki se razvija in uveljavlja na drugih področjih družbe. Digitalni »domačini«, ki so danes včlanjeni v visokošolske ustanove na Norveškem, se učijo in izobražujejo s prenosnimi računalniki in mobilnimi telefoni, ko pridejo na dolgo pričakovane izpite, pa morajo svoje znanje izkazati s papirjem in svinčnikom. Predavatelji nestrpno čakajo, da študentski izdelki prispejo po navadni pošti, in nato zapravijo veliko časa za prebiranje nečitljive pisave. Administrativno osebje porabi čas za štetje, kopiranje, preverjanje, pakiranje in pošiljanje izpitnih pol pregledovalcem.
Na tem predavanju si bomo ogledali projekte, začete na nacionalnih in lokalnih ravneh, ki se osredotočajo na preobrazbo postopka ocenjevanja z današnjega papirnega na v celoti digitalnega. Z vzpostavitvijo nacionalnega projekta za digitalno visokošolsko ocenjevanje in s povabilom vsem univerzam v državni lasti k sodelovanju v skupni pobudi, je cilj projekta deliti znanje o izzivih in rezultatih ter zagotoviti sodelovanje med univerzami. Odziv na to povabilo je bil izjemen: v tem nacionalnem projektu zdaj sodeluje 76 entitet, ki zastopajo 27 različnih visokošolskih ustanov. Najpomembnejši dejavnik je že od prvega dne tehnološka perspektiva projekta, ki ima zdaj vodilno vlogo pri delu, povezanem s tehnološkimi vidiki postopka digitalnega ocenjevanja.

Predstavitev se bo zlasti osredotočila na ta področja ter perspektive za uspeh z nacionalnim projektom in širokim sodelovanjem:

• sodelovanje večine norveških univerz;
• uporaba inovativnega postopka javne nabave v sodelovanju s ponudniki na trgu;
• vpliv digitalnih rešitev na nove načine učenja in ocenjevanja;
• reševanje pravnih vprašanj;
• vzpostavljanje nacionalnega storitvenega okolja za integracijo.

Freddy Barstad  (nacionalni koordinator za digitalno ocenjevanje, eCampus – UNINETT AS) je izkušen menedžer in strateg na področju IKT ter svetovalec s kar 20-letnimi izkušnjami na področjih IKT, državne uprave in javnega sektorja. Zadnjih 11 let je dejaven na področju visokega šolstva.