SIRikt 2014

26. – 30. 5. 2014

SIRikt 2014 - 26. – 30. 5. 2014

Kako mi je računalnik pomagal narediti raziskovalno nalogo (7.r)

Lenart Bučar, Osnovna šola Luisa Adamiča Grosuplje

Naredil sem raziskovalno nalogo s področja kemije. V njej sem meril časovni potek temperature pri reakcijah reaktivnih kovin z vodo. Ker je merjenje temperature z živosrebrnim termometrom nenatančno in počasno, sem uporabil elektronske temperaturne senzorje. Priklopil sem jih na mikroprocesor Arduino, ki sem ga sprogramiral tako, da je podatke o temperaturi poslal na osebni računalnik, ta pa jih je zapisal v datoteko. Shranjene podatke sem obdelal v Excelu in narisal grafe, iz katerih sem ugotovil hitrost reakcije in temperaturno razliko vode pred in po reakciji. Na podlagi tega sem kovine razvrstil po njihovih lastnostih. Prišel sem do zaključka, da mi je računalnik zelo olajšal branje, zapisovanje in urejanje podatkov, predvidevam pa tudi, da mi bo prav prišel tudi v prihodnosti.

Zakaj se raje učim iz digitalnega učbenika (5.r)

Daša Bejat Krajnc, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče

Učenje matematike zahteva redno učenje in ponavljanje. Včasih se zgodi, da določeno snov pozabim. Če se “pozabljena” snov nahaja v letošnjem učbeniku, potem jo lahko hitro ponovim. Večja težava se pojavi, če želene snovi ni v učbeniku. Takrat si pomagam z e-učbeniki, ki so uporabni tudi v drugih primerih. Zamislila sem si tri primere, v katerih sem primerjala uporabo papirnega učbenika in e-učbenika: 1) želim nadoknaditi zamujeno snov zaradi manjkanja pri pouku; 2) ponavljam in utrjujem snov, ki smo jo predelali v šoli, 3) novo snov se želim naučiti, preden nam jo bo razložila učiteljica. V prispevku bom predstavila način, kako sem primerjala oba učbenika za peti razred osnovne šole. Ugotavljam, da se lahko matematiko učim iz obeh učbenikov, ima pa uporaba e-učbenika nekaj prednosti. Veliko raje se učim z računalnikom: pri reševanju nalog takoj dobim rešitev, naloge so zanimive. Slabost je ta, da računalnika za učenje nimamo v šoli pri pouku matematike.

Don Kihot v visokošolskem izobraževanju? Ali: kako izboriti boj z institucionalnimi mlini na veter in podpreti na učečega osredotočen e-listovnik?

V predstavitvi se bomo seznanili z raziskovalnim projektom uporabe e-listovnika v Mahari na Pedagoški fakulteti Univerze na Dunaju. Poudarjene bodo raznolike didaktične možnosti v Mahari in priložnosti za na učečega osredotočeno učenje ter lastno organizacijo učenja. Predstavljen bo tudi odziv študentov in profesorjev, ki si uporabili e-listovnik na tak način, predvsem z vidika prevzemanja lastne odgovornosti za strategije reševanja problemov med študijskim procesom (predstavitev primerov dobre prakse).

Ob raziskovalnih premislekih se predstavitev osredotoča na uporabne scenarije (npr. Kako so lahko učenci v Mahari tudi učitelji? Kako se prepustiti izzivom spremenjene vloge učitelja in učenca – zamenjava vlog. Kakšna je refleksija v Mahari? Kako lahko Mahare podpre prevzemanje vlogo učenca kot odločevalca o lastnem učenju?) Še več, skupaj bomo razmišljali o strateških in pedagoških korakih, ki so potrebni za uvajanje na učečega osredotočene e-listovnike, ki spodbujajo sodelovalno učenje, in načinih, kako spodbuditi učitelje in učence k takemu načinu učenja in poučevanja.

 

dr. Thomas Strasser, Pedagoška fakulteta na Dunaju, Izobraževalni tehnolog, izobraževalec učiteljev, mednarodni govorec. Raziskovalno delo: tehnološko obogateno poučevanje (jezikov). Družabna omrežja, splet 2.0. virtualna učna okolja, e-listovnik, mobilno učenje, avtor znanstvenih člankov, učbenikov, metodoloških publikacij. Recenzent znanstvenih revij in mednarodnih konferenc o e-učenju in poučevanju. Prejemnik post-doktorske štipendije. www.learning-reloaded.com | @thomas_strasser

Microsoft in Education (Microsoft v izobraževanju)

Slovenija je v letih po osamosvojitvi prehodila resnično zavidanja vredno pot gospodarskega in družbenega razvoja, a danes smo spet pred velikimi izzivi. Ob aktualnem spopadanju s posledicami svetovne gospodarske krize pa moramo poiskati nove poti za uspeh v svetu, ki ga zaznamujejo vse bolj neizprosna svetovna konkurenca, hiter napredek držav v razvoju, nevarnost klimatskih sprememb ter še vedno nerazrešene dileme okolju bolj prijazne in resnično trajnostne rasti. Trdnega prepričanja smo, da bo ravno tehnologija ključna pri preoblikovanju trajnega razvoja. Resnično trajen razvoj lahko države zagotovijo le, če na svetovnem trgu vedno znova ponudijo nove izdelke, proizvedene z najbolj naprednimi metodami. Na tej razvojni stopnji je ključ do mednarodne konkurenčnosti v inovativnosti – te pa ni brez vrhunsko usposobljenih in izobraženih državljanov. Predavanje se bo osredotočilo na pregled iniciativ in aktivnosti v izobraževanju. Pogledali si bomo primere praks v tujini.

Dejan Cvetkovic je glavni tehnolog pri Microsoftu za osrednjo in vzhodno Evropo. Izobraževal se je v Srbiji in si potem ustvaril kariero pri Microsoftu Kanada tako, da je opravljal različna dela, od razvoja programske opreme do poslovnih modelov. Dejan sedaj sodeluje z odgovornimi na državnem nivoju, odločevalci in tistimi, ki vplivajo na razvoj tehnološke vizije v državah.

Prihodnost učenja (The Future of Learning)

Tehnologije družabnega poslovanja, ki pomagajo ljudem, da se med seboj povežejo, komunicirajo in si izmenjujejo informacije, igrajo ključno vlogo tudi pri preoblikovanju osnovnih in srednjih šol ter institucij, ki delujejo na tem področju. Nove generacije učencev vsak dan uporabljajo spletna družbena orodja za komunikacijo, medsebojno sodelovanje in povezovanje z vrstniki ter družinskimi člani. Enako funkcionalnost pričakujejo tudi v učnem okolju na osnovnih in srednjih šolah ter univerzah, ki jih obiskujejo. Hkrati si tudi delodajalci želijo diplomantov, ki bodo znali uporabljati tehnologijo in sodelovati z drugimi, saj so te veščine nujen pogoj za uspeh v družabnem poslovanju. Če želijo pripraviti učence in študente za prihodnje delo, morajo izobraževalne ustanove ustvariti okolje, ki podpira družbeno kulturo recipročnosti in izmenjave informacij ter dostop do poslovnih orodij, ki jih bodo ti uporabljali skupaj z družbenimi mediji in pri medsebojnem sodelovanju. Z uvedbo tovrstnega, kolaboracijskega pristopa lahko izobraževalne ustanove nadgradijo učenje in raziskovanje, izboljšajo administrativne postopke in okrepijo vezi med univerzitetno sfero in gospodarstvom.

Scott Neuman is the Director of Marketing & Communications for IBM’s Central & Eastern European region.  His responsibilities include all levels of marketing and communications from advertising to demand generation to digital and social channels, spanning all of IBM’s business units.

Slovenska iniciativa za grid in njena pot k agilni infrastrukturi

Tehnologija grid se v znanosti in raziskovanju uporablja že več kot desetletje in predstavlja rešitev za marsikateri kompleksen računski problem ali eksperiment. V Sloveniji je bila prva gruča postavljena že leta 2004. Z ustanovitvijo Slovenske iniciative za nacionalni grid (SLING), katere ustanovni član je Arnes, smo računske centre organizacij in uporabnike začeli povezovati v nacionalno omrežje grid. Danes le-to sestoji že iz 8 gruč in obsega skoraj 10.000 jeder. Izzivov ne manjka. Različne potrebe raziskovalcev in projektov zahtevajo nenehno prilagajanje izvedbenega okolja, agilno postavitev centrov z različnimi računskimi viri. SLING zato razvoj usmerja v postavitev enotne agilne arhitekture, ki bo združevala vire oblaka, grida in gruč HPC. Na predavanju bomo predstavili cilje Slovenske iniciative v prihodnjih letih in nekaj primerov uporabe naše gruče v raziskovanju oz. izobraževanju (FRI).

Barbara Krašovec (Arnes) je sistemska administratorka na Arnesu. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z upravljanjem in vzdrževanjem virtualiziranih okolij, razpršenimi gručami, omrežji grid in informacijskimi sistemi grid. Je tudi sistemska inženirka za omrežje Sling, Slovensko nacionalno iniciativo za grid, ki je članica Evropske iniciative za grid in od leta 2010 sodeluje pri projektu EGI-Inspire.

Matevž Markovič je študent interdisciplinarnega študija Računalništva in matematike na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter na Fakulteti za matematiko Univerze v Ljubljani. Je navdušen matematik z dobrim računalniškim znanjem, ki svoje znanje poglablja in nadgrajuje s preizkušanjem različnih teorij in matematičnih problemov ter se vključuje v različne matematično-računalniške projekte, kot je denimo OEIS (On-Line Encyclopedia of Integer Sequences).

Vaš oblak

Arnesova storitev Strežnik po meri razširja možnosti prenosa storitev in infrastrukture v varen in zanesljiv oblak, ki gostuje na Arnesu. Gostovanje zmogljivih strežnikov, ki lahko poganjajo različne operacijske sisteme in zahtevne aplikacije, sedaj lahko prek enostavnega spletnega vmesnika upravljate sami. Seveda bomo skrb za vzdrževanje podporne infrastrukture prevzeli Arnesovi strokovnjaki. Dostop do oblaka še nikoli ni bil tako preprost.

Jure Kranjc (Arnes) je na Arnesovem oddelku za sistemsko aplikativno podporo zaposlen od leta 2009. Deluje na področju strežniške virtualizacije, oblačnih storitev in visokozmogljivih računskih centrov. Sodeluje tudi pri projektu Slovenske iniciative za nacionalni grid.

Zakaj uporabljam le še Arnes Mapo

Arnes Mapa je ena izmed Arnesovih preizkusnih oblačnih storitev, ki uporabniku omogoča hrambo in univerzalen dostop do datotek ne glede na lokacijo ali napravo, ki jo tisti trenutek uporablja. Z njo lahko datoteke samodejno sinhronizira med vsemi svojimi napravami, jih deli z izbranimi uporabniki ali pa jih da na voljo brez omejitev. Nekateri izmed vas jo že poznate in tudi uporabljate, drugi morda potrebujete le ogled te predstavitve, da vas prepriča. Ne glede na to, kateri skupini uporabnikov pripadate, boste zagotovo navdušeni nad novimi funkcionalnostmi, ki vam ji bomo predstavili tokrat. Ta hip vam lahko razkrijemo le to, da bodo novosti še izboljšale in razširile možnosti sodelovanja med spletnimi in mobilnimi uporabniki. V drugem delu predstavitve bo sledil praktičen prikaz uporabe Arnes Mape kot učnega pripomočka v šoli.

Jure Kumer je računalnikar in učitelj na Osnovni šoli Poljane nad Škofjo Loko. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

jure-sventJure Švent je univerzitetni diplomirani ekonomist z izkušnjami v šolstvu, informatiki in marketingu. Na Arnesu v skupini za Sistemsko in aplikativno podporo deluje v vlogi produktnega vodje obstoječih in bodočih storitev. Njegovi primarni nalogi sta skrb za prepoznavnost storitev in nenehno izboljševanje uporabniške izkušnje.

Akcija in reakcija – novi storitvi Arnes Razglas in Arnes Analitika

Predstavili bomo novi Arnesovi storitvi, ki vam bosta omogočili hitrejšo, učinkovitejšo in predvsem bolj merljivo komunikacijo z vašimi ciljnimi javnostmi. Storitev Arnes Razglas vam bo olajšala upravljanje z različnimi poštnimi seznami, poenostavila administriranje kontaktov, ključna prednost pa je hitro in učinkovito obveščanje, saj z enim klikom vaša novica ali vabilo doseže množico natančno izbranih e-naslovov. Akcija! Učinek svoje komunikacije pa lahko izmerite z uporabo storitve Arnes Analitika, ki omogoča vpogled v podatke o obiskovalcih vašega spletnega mesta. Ugotovite, katere teme in novice berejo, od kod prihajajo, kje se izgubijo, in temu primerno oblikujte vsebino na strani. Reakcija!

Jasmina Mešić (SI-CERT, Arnes) je zaposlena na Arnesu in je koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti, ki poteka pod imenom Varni na internetu. Diplomirala je na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na smeri medijske komunikacije.

Arnes pod pokrovom

Pri zagotavljanju visoke razpoložljivosti IKT-storitev je treba poskrbeti za kar nekaj podrobnosti, ki končnemu uporabniku običajno niso vidne. Tako je treba vzpostaviti redundanco oz. podvojiti vire tako na nivoju strojne opreme kot tudi storitev, treba je zagotoviti dva vira napajanja, pomembnejše strežnike gostiti na dveh fizično ločenih lokacijah itd. Na predavanju si bomo ogledali tipično postavitev opreme in podpornih storitev, ki je potrebna za nemoteno delovanje naših servisov.

Klemen Andreuzzi (Arnes) je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na Arnesu, kjer je zaposlen že 7 let, dela na področju sistemske administracije. Svoje široko znanje uporablja pri razvoju in vpeljavi naprednejših storitev (DNS, elektronska pošta, požarni zidovi, izenačevalniki obremenitve, visokorazpoložljivi sistemi, optimizacije …). V prostem času se ukvarja z računalniško grafiko in računalniškim vidom.