Roman Živič, Šolski center Slovenj Gradec

V šolskem letu 2013/2014 smo na naši šoli sodelovali v polletnem projektu Sodelovalni projekti na daljavo s pomočjo metodologije učnih krogov ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije – IKT. Namen projekta je širjenje smiselne uporabe sodelovalnih projektov na daljavo s pomočjo metodologije učnih krogov ob uporabi IKT ter dvig kakovosti uporabe projektnega pristopa in vključevanje le-tega v redno šolsko delo.V prispevku analiziram vlogo in uporabnost posameznih komponent IKT pri projektu.

Elektronska pošta nam je omogočila hitro in enostavno obveščanje vseh udeležencev o novostih, spremembah in dogovorih. Prek Facebooka smo javnost obveščali o poteku projekta, ustanovili smo tudi Facebook skupino. Internet je bil vir informacij. Wiki delovno okolje je omogočilo, da smo imeli ves čas dostop do poteka projekta. Prek videokonference VOX smo se dogovarjali o zaključnem srečanju. S pomočjo računalniških programov so nastali številni izdelki.

Na podlagi odzivov vseh udeležencev ugotavljam, da je sodelovanje v projektu prineslo za vse sodelujoče napredek v uporabi IKT. Rezultate projekta smo predstavili tudi drugim učencem na šoli in širši javnosti prek spletne strani in Facebooka, zato menimo, da smo z izpeljavo projekta dokazali nujnost uporabe IKT in njene prednosti.

Boštjan Kernc, Nina Arlič, Miha Kavšek

Animirani prikaz Francije leta 1789 in dogodkov, ki simbolno in konkretno predstavljajo rojstvo modernega sveta, želi na privlačen in hkrati kakovosten način pridobiti uporabnika za spoznavanje in osebno vživljanje v zapleteno in večplastno zgodovinsko obdobje. Slikoviti prikazi in vmesne izobraževalne igre ciljajo predvsem na mlajšo, gibljivih podob vajeno generacijo.

Samostojno učno gradivo najprej s prikazom družbenega stanja, akterjev in idejnega sveta konca 18. stoletja uporabnika pripravi na potovanje od začetka do konca revolucije, pri čemer je z razvrščanjem, izbiranjem in dopolnjevanjem besedil, preglednic in slikovnega gradiva dejavno vključen v miselni in politični svet prevratnega časa. Ob spoznavanju zgodovinskih dejstev in vživljanju v posamezne akterje želi animacija uporabnika opozarjati tudi na obča družbena vprašanja, npr. o svobodi, enakosti, demokraciji, medijih, nasilju, prikazovanju zgodovine ipd.

Pri svojem šolskem delu ugotavljam, da je glede na zainteresiranost učencev za elektronska gradiva le-teh precej malo; pogosto se dogaja, da v želji po približanju snovi klasična gradiva le prenesemo v elektronsko obliko. Menim, da bi morali gradiva ustrezno pripraviti za nove medije, saj nam ponujajo ogromno možnosti. Upam, da je pričujoča predstavitev ustrezen primer rešitve.

Polonca Vodičar, Tadeja Zupanc, Osnovna šola Vransko-Tabor

Živimo v času ˝pametnih˝ naprav, ki nas spremljajo vsepovsod. Če želiš biti v ˝pametnem˝ koraku z učenci, moraš v svoj pouk vključevati tudi ˝pametno˝ tehnologijo. Sva predmetni in razredni učiteljici. Izvedli sva manjši medrazredni projekt, v katerem so sodelovali učenci tretjega razreda in učenci osmih in devetih razredov, ki obiskujejo geografski krožek. Člani geografskega krožka so poglabljali temo kartografije in domače pokrajine tako, da so tretješolcem skrili zaklade na zgodovinsko in geografsko  pomembne točke na Vranskem. Skrivališča zakladov so objavili na spletnem mestu www.geocaching.com, kjer so predstavili točke in vpisali koordinate. Člani krožka so si pri opisih točk pomagali s svetovnim spletom, kjer so  iskali informacije, jih preverjali in kritično vrednotili. Tretješolci so spoznali svoj domači kraj, ustanove v kraju, dediščino domačega kraja, spoznali so zemljevid, smeri neba, se naučili uporabljati zemljevide in skice. S pomočjo skic so iskali zaklade v bližini šole. Pri svojem delu so uporabljali različna e-gradiva. Kot zaključek celotnega projekta pa so se s telefoni v rokah podali na lov za zakladi.

Tako učenci osmih in devetih razredov kot tretješolci so pridobili dragocena znanja, ki jih bodo uporabljali v nadaljnjem življenju. Oboji so na praktičnem primeru spoznali uporabo telefona v drugačne namene, kot so jih vajeni.

Manja Kokalj, Uroš Ozmec, Franc Jakoš, Osnovna šola Selnica ob Dravi, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše  

V projektu Uvajanje in uporaba e-vsebin ter e-storitev uporabljajo učenci 7. a tablične računalnike pri petih predmetih. Pri naravoslovju smo vključevali vsebine in naloge iz e-učbenika, zato smo ovrednotili prednosti in slabosti reševanja nalog. Za pomanjkljivosti smo našli ustrezne rešitve v obliki preverjanja znanja v e-učilnici, ki smo ga izdelali v izobraževalnem e-okolju Moodle. Vprašanja pri preverjanju so različnih tipov, vsebujejo pestre oblikovne elemente in obsegajo vseh šest taksonomskih stopenj po Bloomu, vključen je tudi diferenciran pristop. Dodano vrednost vidimo v takojšnji povratni informaciji. Vsebine iz e-učilnice lahko v obliki obnovitvene datoteke posredujemo zainteresiranim učiteljem. Spremljali smo dosežke učencev in preverjali, kako dosegajo učne cilje ter nadgrajujejo svoje IKT veščine. Preverili smo tudi, ali uporaba e-vsebin in e-storitev izboljša razumevanje in znanje učencev. Testni oddelek smo primerjali z učenci 7. b ter učenci iz sosednje šole, ki pri obravnavi iste snovi niso uporabljali IKT tehnologije. Rezultate smo analizirali in prišli do zaključkov, da imajo učenci s tablicami večjo motivacijo za učenje, izboljšali so digitalno pismenost, omogočili smo jim več diferenciacije in individualnega pristopa ter bolj spodbujali njihove miselne procese na višjih kognitivnih stopnjah. Večje razlike v znanju pa se bodo najverjetneje pokazale po daljšem obdobju evalvacije.

Nada Rajtman, Vrtec Ljutomer

V prispevku, ki ga predstavljam v obliki digitalne zgodbe, bom predstavila širše sodelovanje našega vrtca z občino Ljutomer in drugimi institucijami. Ideja o tovrstnem dogajanju in sodelovanju je prišla s strani občine in z veseljem smo se odzvali. Razmišljala sem, kako bi enotedenske dejavnosti strnila v celoto in jih slikovito prikazala z dogajanjem v našem vrtcu, občini, mestu, med zaposlenimi itd. Namen projekta mobilnosti je bil osveščati javnost o dejanski situaciji, v kateri živimo. Naloga nas odraslih je, da prenašamo vrednote že na najmlajše v vrtcu in smo jim zgled, da je gibanje gibalo našega življenja. Gibanje je zdravje, gibanje je veselje. V zgodbi sem zajela nekaj filmov, ki predstavljajo, kako zavzeto so se zaposleni odpravili v službo peš, kako radi sodelujejo otroci, kjer je glasba in gibanje združeno v prijetno druženje na našem trgu v mestu. Mislim, da je prav film dokaz suverenega dogajanja, ki se v zgodbi predstavlja. Dogodke sem predstavila v kronološkem zaporedju. Fotografije sem opremila z opisi in pojasnili. Da je zgodba zanimivejša in dinamična, pa sem dodala v ozadju glasbo. Izbrala sem našo Fit himno vrtca, saj smo že veliko let v programu Fit, kjer skrbimo ravno za gibanje. Ostala glasba je znana in sem jo izbrala po občutku.

Prispevek je zelo uporaben pri naših predstavitvah dela s starši, kronološke ali splošne predstavitve in promocija občine. Program, ki sem ga uporabila je Movie Maker, ostale materiale pa sem pridobila s fotoaparatom in kamero.

Na letošnji konferenci SIRikt bo že četrtič organiziran dogodek TeachMeet ali po naše NeTičNeMiš.

TeachMeet je organizirana, vendar neformalna oblika srečanja učiteljev, ki drug drugemu predstavljajo primere dobrih praks, novosti in odlične ideje rabe IKT pri pouku. Posebnost TeachMeet-a je v zgoščenosti, duhovitosti in jedrnatih opisih dobrih rešitev v šolski praksi.

Glavni namen TeachMeeta, ki so ga leta 2005 osnovali na Škotskem, je v sproščenem okolju prisluhniti zgodbam inovativnih učiteljev, deliti navdušenje ob uspešnih poskusih in razmisliti o drugačnih pristopih pri neuspešnih. Ker gre za neformalno druženje z obilo smeha in dobre volje, se sprosti kreativnost, ustvarjalnost in radovednost nastopajočih. Edino pravilo, ki ga mora nastopajoči upoštevati, je, da mora svojo predstavitev strniti v pet minut.

Verica Šenica Pavletič, Osnovna šola Savsko naselje, Suzana Antič, Vrtec Trnovo, Mihajela Črnko, Institut Jožef Stefan, Marjeta Pučko, Šolski center Kranj

Iniciativa Opening up Slovenia – Odprimo Slovenijo z izobraževanjem temelji na podlagi smernic Evropske komisije Opening up Education in zajema dejavnosti na štirih področjih: na odprtih učnih okoljih, prosto dostopnih učnih gradivih, povezanosti in inovativnosti ter izkoriščanju priložnosti digitalne revolucije. Smernice sovpadajo z opažanjem pedagoške prakse, da nove generacije potrebujejo nov vrednostni preskok na izobraževalnem področju, saj izkazujejo drugačen način razmišljanja in prinašajo nove trende, z njimi pa nove potrebe in nove izzive. Potreba po preboju našega izobraževalnega sistema iz togega, v kurikulum ozko zapetega pedagoškega procesa je tako vodila v vzpostavitev razvojno-demonstracijskega centra na Osnovni šoli Savsko naselje in kroskurikularnega središča za razvoj odprtega učenja v Vrtcu Trnovo.

Dejavnosti v smernicah iniciative Opening up Education na osnovni šoli in v vrtcu že potekajo. Med drugimi na podlagi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in prosto dostopnih učnih virov potekajo projekti, ki omogočajo produktivno okolje za vzgojitelje, učitelje, učence, študente, raziskovalce in druge zainteresirane javnosti ter tudi okolje za ustvarjanje kakovostnih vsebin in iskanje in razvoj novih paradigem poučevanja in učenja. Z inovativnimi projekti in z deljenjem dobrih praks osnovnih šol in vrtcev se tako spodbuja inovativnost in omogoča razvoj odprtega izobraževanja.

Barbara Neža Brečko, EC JRC IPTS

Digitalna kompetenca je univerzalna in osnovna potreba za vse državljane za delo, življenje in učenje v družbi znanja. V mnogih evropskih državah je digitalna kompetenca prepoznana kot strateško pomembna tako v javnem kot tudi v zasebnem življenju državljanov. Digitalna kompetenca lahko izboljša številne vidike našega življenja; npr. socialni, zdravstveni, gospodarski, državljanski, kulturni, družbeni vidik. Evropski parlament in Svet Evrope sta že leta 2006 za doseganje ciljev na področju izobraževanja določila osem ključnih kompetenc – med njimi je tudi digitalna kompetenca. Koncept digitalne pismenosti in kompetence je močno prisoten in poudarjen v številnih dokumentih, ukrepih in pobudah evropske politike (Digital Agenda, Communication on rethinking education, Opening up education, Grand coalition for digital jobs ipd.).

Koncept digitalne kompetence je precej širok. Tako na akademskem kot političnem področju obstajajo različne definicije in različna poimenovanja enakih konceptov. Tako nekateri avtorji govorijo o digitalni kompetenci, drugi o pismenosti, spet tretji o spretnostih. Da bi ustvarili soglasje o elementih digitalne pismenosti in da bi prispevali k boljšemu razumevanju digitalne pismenosti na evropski ravni, je bil sredi leta 2013 sprejet okvir digitalne kompetence za državljane, kjer je bilo definiranih pet področij digitalne kompetence in 21 pripadajočih kompetenc, ki so podrobno opisane in opredeljene glede na različne ravni usposobljenosti (DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe, EC JRC IPTS).

Dokument že ima nekaj implementacij: potrjen je kot smernica za razvoj šolskih kurikulov in kurikulov za izobraževanje učiteljev s strani evropske Tematske delovne skupine za IKT in izobraževanje (Direktorat za izobraževanje in kulturo), ki jo sestavljajo predstavniki evropskih ministrstev za izobraževanje. Prav tako je bil sprejet kot prispevek k akciji 62. Digitalne agende in sprejet kot okvir za zbiranje podatkov o e-spretnostih v Eurostatovi anketi gospodinjstev o uporabi IKT. Na osnovi obstoječega dokumenta se pripravljajo novi projekti: razvoj evropskega okvira digitalne kompetence za učitelje, razvoj indikatorjev za merjenje digitalne kompetence in drugi projekti.

Arijana Blažić, eTwinning ambasadorka, HR

Predavanje bo kratek pregled poučevanja in učenja v učilnici prihodnosti s poudarkom na vplivu tehnologije na interakcijo med učiteljem in učencem. V zadnjih letih smo bili priča preoblikovanju izobraževanja 1.0 v izobraževanje 3.0. Učitelji in učenci so aktivno sodelovali v tem procesu sprememb in so prinesli nove načine učenja v učilnice. Vloge učiteljev in učencev so se spremenile: od izobraževanja 1.0, ko so bili učitelji predavatelji in tisti, ki so vedeli vse, učenci pa pasivni opazovalci in prejemniki informacij, prek izobraževanja 2.0 z učitelji v vlogi moderatorjev in učencev kot aktivnih udeležencev in potrošnikov informacij, vse do izobraževanja 3.0, kjer je meja med učitelji in učenci zabrisana. Sedaj so se znašli vsi v  vlogi učencev, odkriteljev informacij, proizvajalcev novih vsebin in ustvarjalcev novega znanja.

Gregor Mohorčič, Andreja Čuk, Andreja Bačnik, Anita Poberžnik, Tanja Rupnik Vec, Zavod RS za šolstvo, Tomi Dolenc, ARNES

Pot do e-kompetentne šole je sestavljanka iz mnogoterih delcev, nobenega v celotni sliki ni moč pogrešati. V prispevku želimo osvetliti nekatere od teh delcev – projektov, povedati, kako se jih vsi skupaj skozi različna prizadevanja lotevamo in kako jih sestavljamo v celoto. Pri tem gradimo na dediščini, pridobitvah cele vrste že izpeljanih projektov, npr. e-šolstvo itd.

Zdaj gre zares. V e-šolo bomo hodili z e-šolskimi torbami, da bi se e-učili. Čas je, da preizkusimo svoja brezžična omrežja, preštejemo e-orodja, si pridobimo znanje in zagotovimo podporo, da nam pri pouku tehnologija ne bo ovira, temveč pomoč. Varnost ob tem postaja pomembnejša kot kdajkoli prej.

V prispevku bomo predstavili izbrane vidike projektov E-učbeniki, e-Šolska torba s pilotnim projektom, Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja –izvedbeni kurikulum, Ustvarjalni razred (CCL), EUfolio, obenem pa poudarili pomen ustrezne e-infrastrukture in varne rabe tehnologije.

V projektu E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih vsebinah nastajajo e- oziroma i-učbeniki za naravoslovne predmete in matematiko po celotni vertikali. Dodana vrednost e-učbenikov je predvsem v vsebinah, ki so nadgrajene z dinamičnimi interaktivnimi konstrukcijami, simulacijami, avdiovizualnimi elementi itd. S portalom za objavo e-učbenikov učencem, učiteljem, staršem in ostalim zainteresiranim zagotavljamo brezplačen dostop do potrjenih e-učbenikov na vseh operacijskih sistemih ter na mobilnih in stacionarnih napravah. S tem smo vzpostavili temelje za nadaljnji razvoj e-učbenikov v slovenskem prostoru.

V projektu e-Šolska torba nadaljujemo z vzpostavljanjem infrastrukture za razvoj e-učbenikov pri družboslovnih predmetih in jezikih v osmem in devetem razredu osnovne šole ter v prvem letniku gimnazije, ter e-storitev, ki jih razvija konzorcijski partner projekta Arnes. V pilotnem projektu Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev v projektih e-Šolska torba in E-učbeniki razvite didaktične pristope preizkušamo na šolah, vključenih v pilotno mrežo. V nadaljevanju bo uporaba le-teh omogočena vsem šolam v slovenskem šolskem prostoru.

Izvedbeni kurikulum v projektu Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja temelji na analizi obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja IKT, digitalne in ostalih ključnih kompetenc. Za vse predmete smo pripravili Smernice za uporabo IKT (e-vsebin in e-storitev), ki so živ dokument, se sproti dopolnjujejo in posodabljajo. Njihov bistven sestavni del so dodatni didaktični napotki za uporabo IKT pri predmetu s pregledom izbranih (možnih) dejavnosti učencev z osmišljeno uporabo IKT, ilustrativni, preizkušeni primeri in seznam obstoječih e-vsebin in e-storitev za posamezen predmet.

V smeri cilja – priprave izvedbenih kurikulumov za predmete, iščemo in razvijamo inovativne pristope učenja in poučevanja z IKT, individualizacijo oziroma personalizacijo, formativno spremljanje (e-listovnik) itd. Poudarek je na premišljenih, funkcionalnih, inovativnih IKT dejavnostih učencev/dijakov za večjo kakovost znanja.

V Creative Classroom Lab (CCL) – Ustvarjalnem razredu razvijamo, preizkušamo in evalviraliramo inovativne učne scenarije za uporabo sodobne tehnologije v pedagogiki 1:1. Glavni namen je razviti dejavnosti za pouk, ki omogočajo individualizacijo, sodelovanje, interaktivnost, inovativnost uporabe IKT, časovno in krajevno odprtost učenja itd. V prvem obdobju razvijamo učne scenarije za projektno sodelovalno delo, obrnjeno (flipped) učenje, individualizacijo in ustvarjanje vsebin. V Sloveniji razvijamo učne scenarije za projektno sodelovalno delo. Posebno pozornost namenjamo sistematični refleksiji učencev in učiteljev o izvedenih dejavnostih, usmerili se bomo tudi v razvijanje vrednotenja projektno-sodelovalnega dela. Rezultat projekta bodo javno objavljeni učni scenariji, ki jih bodo lahko učitelji različnih predmetov in držav preizkusili pri svojem pouku in hkrati podali povratno informacijo, komentarje in svoje predloge za doseganje ciljev učnega procesa.

V okviru projekta European ePortfolio Classrooms (EUfolio) spodbujamo uvajanje formativnega spremljanja učenčevega znanja in veščin s pomočjo elektronskega listovnika (Mahara, www.listovnik.sio.si). Temeljno raziskovalno vprašanje sodelujočih učiteljev je: “Kako naj s pomočjo e-listovnika spodbujam učence k načrtovanju, spremljanju in vrednotenju napredka na različnih dimenzijah učenja, npr. kritičnega mišljenja, sodelovanja in komuniciranja, dela z viri in ustvarjalnosti ter poznavanja in razumevanja učnih vsebin?” e-Listovnik uporabljamo v dveh funkcijah, kot orodje za samouravnavanje učenja ter kot okolje za sodelovalno učenje. V prvem letu projekta je nastala bogata zbirka sprotnih priprav na pouk (learning designs) in uporabnih učnih gradiv (učni listi, orodja za formativno spremljanje itd), ki so objavljene na spletni strani pilotnega projekta (eufolio.si). V prihodnjem letu se bomo usmerili na uporabo Mahare kot učnega okolja za sodelovalno učenje, pripravili bomo primere spletnih strani (v Mahari) s konkretnimi navodili za učenčevo samostojno raziskovanje in učenje.

Vse, kar sestavlja naše življenje in delo, postopoma dobiva predpono »e-«. Pritisk e-lektrifikacije je velik, domače in evropske politične agende (Opening Up Education) nas hkrati opominjajo na kljub vloženemu trudu neizpolnjene želje in hkrati obetajo novega goriva. Ali je pot že cilj? Kateri delčki sestavljanke še morajo biti na pravih mestih, da slika »stoji«?