Irena Rutar, Šolski center nova Gorica

Poučevanje kemije naj bi temeljilo na eksperimentalnem in problemsko raziskovalnem delu. Bistvena značilnost takega poučevanja so aktivnosti, prek katerih dijaki spoznavajo učno vsebino ali rešujejo problem.

Pri pouku kemije sem doslej vnaprej pripravila delovne liste oziroma navodila za delo, v katerih sem navedla nalogo, pripomočke, korake za izvedbo eksperimenta in na koncu še vprašanja za utrditev oziroma ponovitev snovi. 

V letošnjem šolskem letu pa sem pri pridobivanju eksperimentalnih veščin  uporabila metodo obrnjenega učenja (iz ang. flipped learning). Poudarek je na aktivni vlogi dijaka skozi celoten proces.

Najprej sem internetni naslov za ustrezen videoposnetek objavila v spletni učilnici. Dijaki so si posnetek ogledali doma in napisali korake za  izvajanje dejavnosti. Pri uri kemije so dijaki s tabličnimi računalniki in koraki iz domače naloge samostojno napisali navodila za delo. Moja vloga je bila mentorska in usmerjevalna. Dijakom sem med poukom pomagala, sodelovala pri reševanju nalog, jih spodbujala k sodelovanju in medsebojni pomoči.

Drugi del eksperimentalnih vaj je potekal v parih. Dijak je v laboratoriju izvedel vajo, drug dijak je izvedbo vaje snemal. Dijaki so si kasneje  posnetke sošolcev ogledali in napisali komentar  v spletno učilnico.

Janja Androić, Franci Kolar, JVIZ l. osnovna šola Rogaška Slatina

V skladu s hitrim razvojem računalniške tehnologije se pojavljajo novi, sodobnejši načini poučevanja. Eden od teh je model obrnjenega (angl. flipped) poučevanja, pri katerem učenci doma pogledajo vnaprej pripravljen posnetek razlage nove učne snovi, ki ga učitelj pripravi in objavi na spletu, nato pa v razredu snov ob podpori učitelja utrjujejo, poglabljajo in nadgradijo. V prispevku bo predstavljeno, kaj sploh obrnjeno poučevanje je, prednosti takšnega načina dela, kako pripraviti posnetek in kako izvesti obrnjeno učno uro. Praktični del je bil izveden pri pouku angleščine v šestem razredu. Posnetek je bil pripravljen s pomočjo programov CamStudio in Movie Maker in objavljen na spletni strani Youtube. Učenci so si doma ogledali posnetek, nato pa so pri skupinskem delu besedišče utrjevali in poglabljali. Učencem je bil tak način dela zelo všeč, ker je bila domača naloga drugačna, zanimiva in so nestrpno čakali, da si posnetek pogledajo. Delo v razredu je bilo bolj dinamično, učenci pa so bili bolj aktivni, kot so pri izvedbi frontalne ure.

Robert Murko, Osnovna šola Videm pri Ptuju

Pri pouku se mnogo učiteljev pri svojem delu srečuje z govornimi nastopi učencev, raznimi predstavitvami ipd. Učenci morajo za ta name izdelati plakate. Pogosto se še uporabljajo »papirnati plakati«, vendar so le-ti na voljo učencem samo v določeni učilnici in samo določen čas. S pomočjo Glogsterja (http://www.glogster.com/) omogočimo učencem izdelavo elektronskih plakatov v okolju, ki je enostavno za uporabo, za izobraževalne namene brezplačno in seveda dostopno vsem učencem, kadarkoli in kjerkoli. Predstavljen je primer uporabe Glogsterja pri pouku naravoslovja. Učenci so na določeno temo izdelali plakate s pomočjo Glogsterja.

Učenci delajo v manjših skupinah (trojkah). Delo si razdelijo glede na svoja močna področja, tako da eden prevzame terensko fotografiranje, drugi pripravi glasbeno podlago in tretji oblikovanje celostne podobe. Pred začetkom skupaj določijo osnovni  koncept plakata. Na podlagi smernic, ki so jih določili skupaj,  pripravijo vsak svoj del.  Poudarek je na sodelovanju, usklajevanju in razvijanju močnih osebnih kompetenc v sklopu skupnega izdelka. Izdelek nastaja on-line, zato ga učenci lahko v vsakem trenutku vidijo kot celoto in tako spreminjajo ter izboljšujejo. Končni izdelek je dostopen vsem učencem in služi kot kakovosten multimedijski učni pripomoček.

Tina Žagar Pernar, Tatjana Lotrič Komac, Osnovna šola Naklo

Predstavljeni primer, vključujoč sodelovalno učenje, načela fit pedagogike in IKT (e-listovnik, tablični računalnik, anketni vprašalnik), spodbuja k razvijanju lateralnega oziroma kritičnega mišljenja, pri čemer se učenec zaveda, da je proces učenja dolgoročni proces, na katerega lahko vpliva in mora zanj prevzeti odgovornost ter kritično distanco.

Pri projektu EUfolio in pilotnem uvajanju tabličnih računalnikov v osmem razredu sta avtorici ugotovili, da je sistematičen pristop h kritičnemu mišljenju procesno naravnan, zato je njegova vpeljava nujna od najzgodnejših faz otrokovega razvoja. Skladno s tem je bila izbira novega pristopa poučevanja pri slovenščini v šestem razredu logična. Po obravnavi različnih literarnih vrst so morali učenci prek skupnih dokumentov tvoriti zgodbo – izbrali so eno izmed literarnih vrst (detektivska, fantastična, pustolovska, znanstvenofantastična) in napisali začetek. V nadaljevanju so večkrat zamenjali mesta, opravili gibalno vajo in nadaljevali začeto. Pri tem so morali prebrati napisano in ga smiselno nadgraditi. Po pisanju so izdelke pravopisno in vsebinsko ovrednotili ter povratne informacije posredovali vsem tvorcem zgodbe. Sledila je refleksija opravljenega dela v obliki spletne ankete.

Izkazalo se je, da je tako delo za učence zahtevno, ker ga niso vajeni, je pa imelo velik doprinos za slabše učence, saj so zaradi odgovornosti do skupine napredovali bolje.

mag. Vera Stoilov Spasova, Osnovna šola Naklo

S pomočjo tabličnega računalnika, brezžične internetne povezave in interaktivnih nalog na spletu je postalo učenje angleščine zanimivejše, poučevanje pa precej lažje, saj so učenci bolj motivirani. Pri svoji uri uporabljam spletno stran za izdelavo interaktivnih nalog na spletu, za katero je treba ustvariti samo uporabniški račun. Gre za brezplačno stran, ki uporabnikom omogoča, da ustvarijo različne tipe nalog, v katere je mogoče vstaviti besedilo, slike, avdio in video posnetke. Na strani je mogoče ustvariti križanke, različne igre, časovni trak, oznake v besedilu, miselne vzorce, kvize ipd. Možno je tudi vstavljanje dodatnega besedila oziroma vprašanj v avdio ali video posnetke. Tablični računalnik je zelo uporaben tudi za spletno aplikacijo Kliker, ki učence vzpodbuja k aktivnemu učenju, učiteljem pa omogoča takojšnjo povratno informacijo o razumevanju snovi.

Mojca Janžekovič, Osnovna šola Toma Brejca Kamnik

Pri pouku skušamo učence naučiti, da znajo določene informacije uporabiti v vsakdanjem življenju, kritično razmišljati in iskati argumentirane odgovore na aktualna vprašanja. Pri preverjanju znanja nas zanima, kako razumejo obravnavane vsebine in jih uporabljajo na nov način ter v novih okoliščinah, rešujejo probleme, primerjajo, sklepajo in utemeljujejo, kako svoje ideje in ugotovitve predstavljajo, koliko so pri tem kritični in ustvarjalni (Rutar Ilc, 2003). To lahko učenci dosežejo tudi s sodelovanjem v forumu, s katerim se hkrati učijo uporabljati računalniška orodja, spletne komunikacije in argumentacije.

V spletni učilnici odpremo dva foruma – enega za učence, v katerem bodo odpirali lastne teme, debatirali, argumentirali in moderirali, drugega pa za odgovarjanje na učiteljeva vprašanja. Učenci morajo aktivno sodelovati v forumu, iskati rešitve in odgovarjati na vprašanja sošolcev. Argumentirana mnenja morajo podkrepiti s slikovnim materialom in/ali citati strokovnjakov in verodostojnih zapisov oziroma spletnih strani. Cilji takega dela so spodbujati učenje za življenje, uporaba različnih veščin, razvijanje kritičnega mišljenja, argumentacije in ustvarjalnosti ter usmeriti učence v raziskovanje koristnosti računalništva. S tem dosežemo, da je učenec aktiven na več ravneh in da pridobiva vseživljenjsko znanje. Zaradi dinamike in sproščenega poteka ure je tako poučevanje in ocenjevanje pri učencih zelo priljubljeno.

Mirijam Pirc, Šolski center Nova Gorica

V pouk fizike sem začela uvajati sodelovalno učenje leta 2006. Od takrat naprej uporabljam pri pouku dve metodi: izvirno sestavljanko in sodelovalne karte. Pri metodi izvirna sestavljanka vsak član skupine rešuje svojo nalogo, ki jo nato predstavi ostalim učencem v skupini. Pri metodi sodelovalnih kart učenci  menjavajo vloge tako, da pri ponavljanju v parih izmenično prevzemajo vlogo učenca in učitelja. V zadnjem letu pa sem to učenje nadgradila z uporabo tablic.

Sodelovalne karte sem pripravila s pomočjo spletne strani Cram.com, kjer lahko učenci preverjajo svoje znanje tako, da odgovarjajo na vprašanje, ki je zastavljeno na eni strani karte. Sošolec v paru vidi drugo stran karte in kontrolira ter beleži pravilne oziroma napačne rezultate.

Pri metodi izvirne sestavljanke pa uporabljam interaktivne naloge, kjer se podatki v nalogah spreminjajo. Vsak učenec  mora v prvi uri svojo nalogo pravilno rešiti, jo fotografirati in poslati sošolcem, ki so z njim v skupini.  V naslednji uri pa si morajo učenci naloge razložiti drug drugemu.

Uporaba tabličnega računalnika prinaša v pouk spremembo in dodano vrednost. Učenci raje kot s papirnatimi kartami, utrjujejo snov s kartami na tabličnih računalnikih. Velika prednost je ta, da se karte ne izgubijo in jih lahko takoj uporabijo. Naloge s spreminjajočimi podatki imajo dve prednosti. Učenci jih ne morejo samo prepisati od sošolca pa tudi jih lahko večkrat rešujejo, ker so rezultati vsakič drugačni.

Jezerka Beškovnik, Maja Gržina Cergolj, Osnovna šola Lucija

V 21. stoletju daljava ne predstavlja več ovire in prednosti informacijske tehnologije postopoma ustvarjajo tudi učenje. V prispevku je predstavljen postopek sodobnega učenja, ki omogoča samostojno delo prav vsem, tudi deprivilegiranim skupinam, kot so učenci s posebnimi potrebami in tujci. Ideja predstavljene spletne učne poti je prikaz možnosti poučevanja, ki je prostorsko neodvisno od šole, a kljub temu pristno in aktualno. Učencem omogoča, da lahko od doma v proces učenja vključijo vse potrebne prilagoditve, kot so prostor, čas itd., in jim predstavlja motivacijo za samostojno delo z informacijsko tehnologijo (izvirna besedila, posnetki, glasba idr.), učitelju pa omogoča fleksibilno delo, povezovanje in sprotno evalvacijo.

Kombinacija zvrnjenega učenja na daljavo in spletne učne poti je prednost, ker se učenec predhodno seznani s snovjo, ki jo šele kasneje teoretično obdela, utrjuje in preveri. Ugotavljamo, da je izhajanje iz pristnih virtualnih vsebin učencem motivacijsko močnejše in obenem tisto, kar nam prinaša kakovosti globokega učenja. Učenje v realnem času in uporaba IKT so prednosti informacijske tehnologije in vir pozitivne naravnanost do učenja. Otrok ne prestrašijo temveč večajo pozornost in informacije globlje sedejo v spomin. Občutki sreče in zadovoljstva ob raziskovanju, ustvarjajo pogoje za lažji pretok znanja. Predstavljena spletna stran je virtualna praksa, v kateri se prepletajo predpriprava, ustvarjalnost in samovrednotenje.

Dejan Paska, Srednja šola za oblikovanje Maribor

Namen prispevka je predstaviti alternativni način oblikovanja življenjepisa v obliki video predstavitve kot prednostne komponente e-listovnika pri iskanju zaposlitve ali dela. E-listovnik, kot sodobna oblika portfelja, omogoča ob zbiranju lastnih dosežkov tudi alternativne načine osebne predstavitve s ciljem aktivnega iskanja zaposlitve na skupnem evropskem trgu dela.

Običajni načini iskanja zaposlitve ali dela v današnjem svetu, ki temelji na podobah, običajno niso dovolj učinkoviti, zato je treba uporabiti alternativne pristope, prilagojene današnjemu času. Video predstavitev, kot oblika multimedijske predstavitve, vsebuje močan retorični potencial. Z detajli, ki jih uporabimo v videu (barva, podoba, gib, glas, glasba, oblika, tempo itd.) lahko gledalca prepričujemo razumsko, čustveno ali osebnostno, kar so hitro spoznala in v največji možni meri tudi izkoristila podjetja pri promociji izdelkov in storitev.

Namen prispevka ni enačiti promocije izdelka ali storitve s promocijo osebe, ampak zgolj uporabiti nekatera dognanja in rešitve s tega področja. Prav tako tudi strokovnjaki s področja upravljanja človeških virov uporabljajo besedno zvezo osebna blagovna znamka. Teoretične osnove v prispevku bodo utemeljene s primerjavo praktičnih izvedb dveh video predstavitev: Smiljana Škarice, bivšega dijaka SŠOM in mednarodno priznanega frizerja ter Andreje Šiler, dijakinje zaključnega letnika programa frizer.

Maja Kosmač Zamuda, Šolski center Ljubljana, Gimnazija Antona Aškerca

V prispevku predstavljam uporabo glasovalnih oblakov Kliker in Socrative  na pametnih telefonih. Z uporabo Klikerja in Socrativa pri pouku namreč dijake postavimo v aktivno vlogo učečega, saj dijaki samostojno na svojih telefonih rešujejo naloge, ki jih vnaprej pripravi učitelj, odgovore pošljejo učitelju ter takoj dobijo povratno informacijo. V osrednjem delu nato navajam praktični primer učenja in preverjanja znanja z uporabo glasovalnega oblaka Kliker pri pouku slovenščine in ga v sklepnem delu vrednotim tako, da ga primerjam z glasovalnim oblakom Socrative,tj. navajam prednosti in pomanjkljivosti tako enega kot drugega glasovalnega oblaka  zlasti s stališča učenja in poučevanja literature pri slovenščini.